V aprilu pričnemo na prosto sejati vrtnine, ki so manj občutljive na mraz. Mednje spadajo zgodnja solata, radič za rezanje, špinača, blitva, zgodnji korenček, peteršilj, pastinak, redkvica, bob in grah.
Solate
V začetku sejemo berivko in ameriško rjavko, ki je tudi berivka. Kasneje začnemo s setvijo zgodnjih mehkolistnih solat attraktion in majska kraljica ter krhkolistne mima. Kasneje sejemo za poletno pridelavo krhkolistne ljubljansko ledenko, ledo, dalmatinsko ledenko, brasiliano, pa tudi gentilino. Zanje je značilno, da dobro prenašajo vročino in gredo pozno v cvet. Nazadnje, že v maju, posejemo krhkolistni unicum in great lakes, ki ju bomo pridelali pozno poleti.
Špinačnice
Špinačo (matador) sejemo zgodaj spomladi v vrste, med seboj oddaljene 20 do 25 cm in kasneje redčimo. Globina setve naj bo 3 cm. Novozelandsko plazečo špinačo sejemo na prosto aprila in nato od junija do oktobra obiramo okusne mesnate liste.
Blitvo ali mangold (sorti white silver s temno zelenimi listi in verde da taglio s svetlo zelenimi listi) prav tako uživamo celo poletje. Liste uporabljamo kot špinačo, bel pecelj pa kot šparglje.
Korenovke
Da bodo dobro uspevale, potrebujejo globoka rahla tla, ki so dobro založena z vodo. Hlevskega gnoja ne prenašajo dobro.
Korenček sejemo v vrste, med seboj oddaljene 25 cm. Kasneje ga v vrsti redčimo na 3 do 4 cm. Zgodnja korenčka sta oranžno rdeči amsterdam 2, primeren za pridelavo preko celega leta, ter okrogli mercado de paris 3. Zaradi okrogle oblike je slednji zelo priljubljen za vlaganje. Seme korenčka kali 3 - 4 tedne. Korenček ne sme biti posejan preveč na gosto, saj bo dal malo pridelka. Najbolje je, če seme zmešamo z dvakratno količino drobnega peska in sejemo, kot bi solili. Vrste označmo tako, da v isti jarek posejemo redkvico, ki hitro kali.
Tudi peteršilj kali zelo dolgo. Sejemo ga plitvo (0,5 cm), na razdaljo kot korenček in kasneje redčimo. Do kalitve naj bo gredica vlažna in senčna, zato jo prekrijemo z vrtno tkanino. Listi peteršilja commun 2 in julivert so gladki in zelo aromatični. Za pridelavo korenov sejemo sorto halblange. Korene kasneje shranimo v zasipnici ali kleti.
Aromatične korene ima tudi pastinak (sorta dolgi beli gladki), ki ga na prosto sejemo od marca do junija. Uporabljamo ga kot dodatek zelenjavnim juham.
Redkvico lahko sejemo v toplo gredo že januarja in februarja, od marca do maja pa na prosto. Redčimo jo na 2-6 cm. Tla naj bodo vlažna, saj bo tako preprečena puhlost in olesenitev, vlaga pa bo odganjala tudi bolhača. Zanimiva je zgodnja podolgovata redkvica french breakfast 4, svetlo rdeče barve z belo konico. Za zgodnjo pridelavo so primerne tudi sorte saxa ter velike redkvice rodos in burro gigante.
Stročnice
Bob (sorti superaguadulce in matko) sejemo na prosto od februarja do sredine aprila, na razdaljo 60 x 15 cm. Ker je na mraz neobčutljiv, je to lahko prva zelenjava, ki jo pobiramo z vrta. Uživamo predvsem mlada zrna, bogata z beljakovinami.
Prvi grah, ki ga sejemo, je nizka zgodnja sorta mali provansalec (piccolo provenzale), ki da velik pridelek prijetno sladkih zrn. Sejemo ga na razdaljo 35 x 5 cm in v globino 3 cm. Grede po setvi prekrijemo z vrtno tkanino, da zaščitimo zrna pred ptiči, zaradi višje temperature tal pa bo grah tudi bolj zanesljivo vzklil in bolj zgodaj dozorel. Vrtno tkanino odstranimo, ko so rastline visoke 20 cm. Nizki sorti graha so še kelvedon wonder z oglatimi zrni, wonder van america z velikimi, ploščato okroglimi zrni, in rondo. Visoka sorta je telefon z nežnimi in okusnimi zrni.
Čebula
Za zgodnejši pridelek sadimo v marcu in aprilu čebulček holandska rumena, red baron in sturon ter domači sorti ptujska rdeča in belokranjka.
Zelišča
Spomladi, ko so tla že dovolj ogreta, na prosto sejemo tudi nekatera zelišča: boreč za dodatek kumaričnim solatam, kumino za boljšo prebavljivost težkih jedi, koper za vlaganje kumaric in kot dodatek ribam ter rožmarin za izboljšanje okusa perutnine in divjačine. Maja sejemo meliso za pomiritev, baziliko za dodatek paradižnikovim jedem in sivko, ki bo kasneje odganjala molje.
