Polži spadajo med najbolj nadležne in trdovratne vrtne škodljivce. Najljubša hrana so jim sadike mnogih vrtnin in cvetlic, katerim z jezikom (strgačo) ostrgajo mehke dele, tako da se na listih pojavijo luknje, stebelca pa so olupljena. Lotijo se tudi starejših listov, poškodovani deli pa so pogosto vstopna mesta za različne viruse in bakterije.
Poškodbe na rastlinah, ki jih povzročijo polži, niso posebej značilne zanje. Da pa so nas polži res obiskali vemo, ko opazimo na gredicah in rastlinah sledi srebrnkaste sluzi.
Polži izlegajo jajčeca v talne razpoke. Iz jajčec se izležejo mladi polži, ki v zemlji poškodujejo kaleča semena in podzemlne dele rastlin. V ugodnih pogojih polži dorastejo v nekaj mesecih. Najpogosteje delajo škodo polži brez hišic, lazarji, od katerih sta posebej nadležni dve vrsti - rdeče rjavo pisan mrežasti lazar in črn vrtni lazar z živo oranžnim podplatom.
V glavnem se prehranjujejo ponoči, čeprav jih močno deževje pogosto privabi na plano tudi podnevi. Prija jim vlaga, zato jih bomo našli predvsem v bližini zaraščenih zemljišč, pod listjem, kamni, trhlimi kosi lesa in ob živih mejah.
VRT BREZ POLŽEV?
"Osušimo" gredice in počistimo okolico
Polži potrebujejo veliko vlage, med drugim tudi za tvorbo sluzi, s katero nas opozorijo na svojo prisotnost. Število polžev v vrtu je torej odvisno od vlažnih kotičkov, kjer se najraje zadržujejo: kupov rastlinskih ostankov, trhlih kosov lesa, kupov listja in kamenja ...Tudi organske prekrivke gredic so odlično skrivališče za polže.
Vlažnost bomo zmanjšali tudi z zboljšanjem kroženja zraka okrog rastlin, s tem da jih bomo sejali in sadili bolj na redko.
Rastline zalivajmo in gredice namakajmo zjutraj in zgodaj dopoldne, da se bodo še pred večerom osušile.
Zvabimo polže v past
Naravne vabe
Jogurtove lončke ali posebne lovilce, ki imajo tudi pokrovček, napolnimo nekaj centimetrov s pivom in jih do roba zakopljimo v tla na različnih koncih vrta. Razporedimo jih precej na gosto, saj vonj polže deluje na razdalji 1 do 2 metra. Polže bo privabil vonj po pivu, padli bodo v lonček in se utopili.
Primerna vaba je tudi vlažen časopisni papir, pod katerim bodo polži poiskali zavetje, mi pa jih bomo z rednim pregledovanjem tudi redno odstranjevali. Podobno kot vlažen papir delujejo tudi lesene deske, vlažne vreče, izdolbene kumare in grenivke in obrnjene solatne glave.
Kemične vabe
Na voljo so granule, prepojene s kemičnim sredstvom. Ko jih polž zaužije, prične izločati velike količine sluzi, kar ga postopoma izsuši. Z granulami ne posujemo celotne površine vrta, temveč jih nastavljamo po eno ali več skupaj na različnih koncih ogroženih gredic.
Za uspešno delovanje granul so potrebni tudi določeni pogoji. Ker strup na polže ne bo deloval v vlažnem in hladnem vremenu, je najbolje da granule nastavljamo ob toplih večerih z napovedno suhega in vročega vremena za naslednji dan.
Odganjalci polžev
Polže bo odvračal lesni pepel, ki ga bomo v suhem vremenu posuli okrog ogroženih vrtnin in cvetlic. Tudi nekatere rastline, ki bodo rasle v bližini, so polžem neprijetne, na primer gorčica, čebula, česen, žajbelj, timijan, kapucinke, rožmarin, pelin ...
Ne pozabimo na polžjo brozgo: polže, ki smo jih predhodno zvabili v past (vlažen papir, izdolbene kumare ipd.), prelijemo s kropom, tekočino pustimo stati 3 do 4 dni, jo precedimo in poškropimo po gredah.
Naravni sovražniki
To so ježi, krastače, kuščarji, slepci, rovke, ptice in race. Poskrbimo, da jih bo v našem vrtu ali v bližini vedno dovolj in tudi s tem bomo zmanjšali število polžev.
Polže »nabiramo«
Nekatere rastline privlačijo polže: žametnica (Tagetes), hren in blazinaste trajnice. Med temi rastlinami jih lahko vedno najdemo, naberemo in odstranimo. Na najbolj ogrožene gredice nastavimo rezine surovega krompirja. Ponoči se polži zberejo okoli teh rezin, ker jih radi jedo. Rezine surovega krompirja privlačijo tudi strune. Tako hkrati s polži nabiramo tudi škodljive strune in jih odstranimo z vrta.
Preprečimo polžem dostop do vrta
- Med ali ob gredice lahko nasujemo snovi, ki onemogočajo premikanje polžev. Te snovi povzročajo, da polži izločajo veliko sline in s tem slabijo. Te snovi so: kamena moka, apnena moka, žaganje. Nasujemo jih v širini za debelino roke okoli ogroženih gredic. Vendar moramo to početi po vsakem dežju.
- Med gredice ali ob gredice posejemo belo gorjušico (Sinapis alba), ki s svojimi izločki zadržuje polže stran od gredic. Bela gorjušica v vrtu je zelo koristna rastlina, saj z njo uničujemo tudi talne škodljivce nematode, njene korenine rahjajo tla, bujna zelena masa preprečuje rast plevelom. Je odlična rastlina za zeleno gnojenje.
- Med gredice nasujemo dele rastlin, ki s svojimi vonjavami polže odvračajo. To so deli praproti, bezga, vratiča (Tanacetum), preslice, rmana in iglice kleka (Thuja).
