Kumare najbolje rastejo na toplih, prepustnih, srednje težkih humusnih tleh, ki so dobro oskrbljena s hranili, zato jih v kolobarju sadimo na prvo poljino, gnojeno s hlevskim gnojem isto leto, oziroma prejšnjo jesen.
Izbira sorte
Znane so številne sorte kumar, v praksi pa je običajna delitev na sorte za vlaganje, solatne sorte in kombinirane sorte, ki razvijejo srednje dolge plodove, vendar so primerne za uporabo že, ko so še majhne.
Na prosto gredo, ko je zunaj že toplo
V aprilu posejemo kumare v šotne lončke ali tablete. Ko imajo sadike razvite 2-3 prave liste in so tla že dovolj ogreta, mine pa tudi nevarnost zmrzali, jih presadimo na prosto. Lahko pa jih v maju sejemo tudi direktno ven, v začetku pa posevek prekrijemo z vrtno tkanino. Na gredici s kumarami naj bo razdalja v vrsti med 30 in 40 cm v vrsti in 100 do 120 cm med vrstami. Pomembno je, da rastline presajamo s koreninsko grudo in da sadike niso prevelike, sicer tudi presajanje ne bo popolnoma uspešno
Rade imajo tudi topla tla
Zato površino prekrijemo s črno folijo, v katero naredimo pred setvijo oziroma presajanjem še luknjice. Pridelek, ki ga bomo pobirali s folije, bo večji, večino pa ga bomo pobrali že v juliju. Pod folijo ne bo rastel plevel, poleg temperature pa bo vzdrževana tudi visoka vlaga.
Kumare so po naravi ovijalke
Torej jim bo ustrezalo ogrodje za vzpenjanje, na primer plastična mreža, razpeta med kole. Kumare, ki se bodo vzpenjale, bodo manj izpostavljene okužbam, plodovi bodo čisti, nad njimi bomo imeli večji pregled in tako bo tudi pobiranje enostavnejše.
Najboljše je kapljično zalivanje
Poleg osnovnega gnojenja je potrebno kumare tudi dognojevati in zalivati. Pri zalivanju pazimo, da ne omočimo listov in s tem pospešimo različnih okužb. Najboljše je kapljično namakanje, to je zalivanje zemlje neposredno v območju korenin. V začetnih fazah razvoja so potrebe po vodi manjše, največje pa so med razvojem plodov.
Pridelek
Plodovi se navadno formirajo do tri mesece, kar je odvisno tudi od tega, kako pogosto jih pobiramo. Plodove za vlaganje pobiramo na dva do tri dni, za solato pa lahko nekoliko redkeje. Pomembno je, da plodove poberemo preden postanejo rumeni in jim otrdijo semena.
