Solata je nepogrešljiva zelenjava, ki pospešuje tek in prebavo. Deluje tudi blažilno na spanec, zato je mnogim skleda solate lahko prav prijetna in zdrava večerja.
VZGOJA SADIK
Ko je zunaj še mraz in so tla prekrita s snegom, lahko doma na toplem že vzgajamo sadike solate. Seme posejemo v šotne lončke, ki jih postavimo v mini sobni rastlinjak. Lonček napolnimo z zemljo za setev in pikiranje, ki je dovolj drobna, da ne moti vznika nežnega kalčka. V vsak lonček vtisnemo po tri semena. Pomembno je, da se zemlja med vzgojo sadike ne izsuši, zato so v mini rastlinjakih lončki na plastičnih podstavkih in pokriti s prozornim pokrovom, tako da se vlaga stalno vzdržuje, občasno pa jih seveda tudi nežno popršimo. Ko rastline razvijejo klične liste jih razredčimo, tako da ostane v vsakem lončku le ena, najmočnejša rastlina. Sadika je primerna za presajanje na prosto, ko ima razvitih 5 do 6 pravih listov in so tla zunaj že dovolj topla.
PRESAJANJE NA PROSTO
Za solatno gredico izberemo topel in sončen prostor s humoznimi tlemi, ki jih pognojimo s kompostom ali mineralnim gnojilom z majhno vsebnostjo dušika. Izogibajmo se svežega hlevskega gnoja. Solato presajamo s koreninsko grudo, s čimer preprečimo poškodbe korenin in začetni šok rastline, še najboljši pa so šotni lončki, saj sadike sploh ni treba jemati iz lončka, ampak jo posadimo skupaj z njim. Razdalja med rastlinami naj bo 15 do 30 cm, odvisno od sorte solate. Solato presajamo plitvo, le do koreninskega vratu, tako da so po presajanju klični lističi še vedno vidni. Pregloboko sajena solata je bolj občutljiva na solatno plesen in pogosto oblikuje majhne glavice z debelim kocenom.
SETEV NA PROSTO
Če se odločimo za setev direktno na prosto, moramo počakati, da so tla in zrak dovolj topli, vseeno pa posevek na začetku prekrijmo z vrtno tkanino. Sejemo lahko več semena, prve rastlinice pa nato redčimo ali pa presadimo na druge gredice.
Poleti je solato najbolje sejati na stalno mesto, saj sadike po presajanju lahko hitro ovenijo - razen če je ne sejemo v šotne lončke ali tablete, tako da sadike presadimo skupaj s koreninsko grudo, kar zmanjša možnost vročinskega šoka.
DOBRI SOSEDNJE ZA BOLJŠO RAST
V vrtu so solati dobri sosedje paradižnik, fižol, kumare, čebula, zelena, bela redkev in drobnjak, od zelišč pa šetraj in koper. Krebuljica, posejana kot vmesni posevek, bo solato varovala pred polži, ušmi, mravljami in solatno plesnijo. Skupaj s solato lahko na gredico posejemo sladko koruzo ali zelje, ki rasteta počasneje in kasneje zapolnita prostor, s katerega smo že pobrali pridelek solate. Slab sosed solati je peteršilj, zato ga raje posejmo med redkvico, kateri bo izboljševal okus.
SOLATA POTREBUJE VELIKO VODE
Solato zalivamo v daljših časovnih razmakih in dolgotrajno, da voda priteče do korenin. Ob pogostem zalivanju in z majhnimi količinami vode, vzpodbujamo razvoj glivičnih bolezni, predvsem solatne plesni, ki lahko uniči pridelek solate. Če opazimo, da se je rast solate zaustavila, ji dognojujemo z dušičnimi gnojili, navadno do dvakrat v rastni dobi.
Skrbeti moramo tudi, da gredica s solato ne bo zaplevljena, saj plevel rastlinam odvzema potreben prostor, svetlobo, vodo in hranila.
VARSTVO PRED POLŽI
Mladim sadikam veliko škode naredijo polži, ki objedo nežne mlade lističe. Proti njim namestimo na več koncev gredice jogurtove lončke, do polovice napolnjene s pivom, ki jih do roba vkopljemo v tla. Po nekaj dneh bomo v lončkih našli množico polžev, ki bi se sicer lotili naše solate. Solato varujejo pred polži tudi nekatere cvetlice in zelišča. Ob manjšem naskoku polžev je lahko uspešen timijan, posajen ob robovih solatne gredice. Polže odganjata tudi čebula in česen ter zastirka iz praproti in bezga. Pogosto najbolj učinkovito pa je redno pobiranje polžev, v zgodnjih jutranjih urah.
