Kompost
Naravno gnojilo z domačega vrta je dandanes že nepogrešljiv pripomoček vsakega eko vrtnarja. Pri kompostiranju je predvsem pomembno to, da ustvarimo in ohranjamo pogoje, v katerih bodo mikroorganizmi, pomembni izdelovalci komposta, najbolj učinkoviti. Ti pogoji so: zadostna količina hrane, zrak, vlaga, toplota. Na kompost dajemo organske odpadke iz vrta in iz kuhinje ter razne dodatke, s katerimi lahko kompostiranje pospešujemo in izboljšujemo.
Kompostni kup postavimo v senco in zaščitimo pred vetrom
S tem zmanjšamo izhlapevanje vode, katere večino dodamo že s svežimi rastlinskimi ostanki. Ob hudi suši kup lahko tudi nekoliko zalijemo ali nanj namečemo vlažen časopisni papir.
Velikost komposta je odvisna od razpoložljivega prostora in od potrebe po kompostu, navadno pa je najboljša velikost vsaj 1 m3 - kvadratni meter površine in vsaj meter višine. Če nimamo prostora za kompostni kup, si lahko omislimo tudi plastični, leseni ali žičnati kompostnik.
Gradnja kompostnega kupa
Na osnovni ploskvi izkopljemo 10 do 20 cm globoko jamo, katero do višine tal napolnimo z vrtno zemljo. Zemljo smo za boljše odtekanje vode delno pomešali s peskom. Čez zemljo damo nekaj grobega materiala, na primer veje, da bo do kupa nemoteno dotekal zrak. Svež material nalagamo v plasteh po 20 cm, med njimi pa potresamo plasti zemlje in pospeševalcev kompostiranja. Kot zadnja je na vrhu kompostnega kupa plast zemlje ali šote.
Kolobarjenje
Zaradi enostranskega črpanja hranil se tla, na katerih leto za letom gojimo iste vrtnine, hitro izčrpajo, v njih pa se lahko namnožijo tudi bolezni in škodljivci določenih vrtnin.
Izčrpana tla obogatimo z gnojili, setvijo rastlin za zeleno gnojenje, pravilno nego tal in kolobarjenjem, vrstenjem vrtnin v večletnem zaporedju na različnih gredah. Kolobarjenje je potrebno tudi za zaščito pred različnimi vrtnimi nadlogami, saj če gostiteljske rastline občasno ni, tudi škodljivci postopoma propadejo. Značilna bolezen, kateri se s pravilnim kolobarjenjem lahko izognemo, je golšavost kapusnic.
Vrtnine odvzemajo tlem različno količino hranil. Glede tega jih delimo na zelo zahtevne, zahtevne in skromne. Na gredi, ki smo jo izdatno pognojili že jeseni ali zgodaj spomladi, naj prvo leto rastejo zelo zahtevne vrtnine, ki potrebujejo veliko hranil. Sem spada večina kapusnic (zelje, ohrovt, brstični ohrovt, cvetača, brokoli, kitajsko zelje), paradižnik, kumare, krompir, por, zelena in buče. Paradižnik je glede kolobarjenja izjema, saj mu najbolj ustreza, če raste vedno na istem mestu.
Naslednje leto na to gredico posejemo oziroma presadimo eno izmed zahtevnih vrtnin, ki potrebujejo predvsem kompost, s katerim gnojimo spomladi. Sem spadajo korenje, kolerabica, redkvica, rdeča pesa, solata, špinača, črni koren, paprika, redkev, koromač, čebula in česen.
Tretje leto pridejo na vrsto skromne vrtnine: grah, fižol, motovilec in večina dišavnic. Zadovoljiv pridelek bodo dajale že, če jim bomo med letom nekoliko dognojevali s kompostom. Fižol in grah pa tudi sama bogatita vrtna tla in sicer z dušikom, ki ga iz zraka nase vežejo na koreninah živeče bakterije.
Mešani posevki
V naravi opažamo mnoge rastline, ki že dolga leta rastejo druga poleg druge in se torej dobro prenašajo, ostale pa so si morale prostor poiskati drugje ali pa so propadle. Zakaj? Skrivnost ni še popolnoma odkrita, znano pa je, da določene rastline oddajajo preko korenin v tla ali z izhlapevanjem preko listov različne spojine, ki vplivajo na rast drugih rastlin. S svojimi izločki rastline tudi privabljajo ali odganjajo različne živali, od insektov, preko polžev pa do manjših sesalcev, na primer miši. Vendar niso le izločki tisti, zaradi katerih so mešani posevki koristni, temveč so to tudi različne lastnosti rastlin, kot so potrebe po hranilih, način rasti in še marsikaj.
Prednosti mešanih posevkov
- Zaščita rastlin in tal pred neugodnimi vremenskimi razmerami (veter, sončna pripeka, mraz); za zaščito pred vetrom so primerne visoke rastline: sončnice, koruza, visok fižol.
- Boljša izraba hranil iz tal: sladka koruza odvzema tlom velike količine dušika, pa tudi drugih hranil. Najboljši sosed ji bo torej stročnica, ki veže dušik iz zraka. V družbi stročnic bodo dobro rasli tudi drugi veliki porabniki dušika kot so zelje, cvetača, brokoli in kumare. Dobro bosta druga ob drugi uspevali tudi dve vrtnini, ki se hranita iz različnih nivojev tal, tla pa bodo tako tudi bolj enakomerno izkoriščena. To sta lahko čebula, ki ima korenine bliže površini tal in korenček, katerega korenine segajo globlje.
- Zaščita rastlin pred boleznimi in škodljivci: nekatere rastline škodljivce odvračajo, druge jih privabljajo nase ter na ta način zaščitijo svoje sosede.
- Privabljanje koristnih žuželk: bazilika na primer privablja opraševalce kumar, nekatere korenovke so gostitelji parazitskih os, ki se prehranjujejo s škodljivimi insekti, dehteči cvetovi boreča bodo priklicali čebele, številne koristne žuželke pa bodo privabili tudi šetraj, timijan in kamilica.
- Izboljševanje arome in okusa sosednjim rastlinam: na izboljševanje okusa in arome vrtnin večinoma vplivajo zelišča in dišavnice, vendar ne vse. Bazilika dobro vpliva na paradižnik, šetraj izboljša okus solatnicam in fižolu, kumina krompirju, krebuljica pa korenčku. Kamilica ima najboljši vpliv na zelje in čebulo.
- Izboljševanje splošne rasti in zorenja plodov sosednjih rastlin: špinača izloča v tla saponine, ki vzpodbujajo rast vseh rastlin, zato naj raste po celem vrtu, razen v bližini rdeče pese, ki je ne mara. Od zelišč na splošno rast ugodno deluje luštrek.
Nakup semena in vzgoja sadik
Za setev izbiramo predvsem med vrstami in sortami vrtnin, katerih škodljivci in bolezni ne obiskujejo pogosto, saj se s tem lahko med letom izognemo uporabi močnih škropiv. Sadike si vzgojimo sami, tako bomo tudi vedeli, kaj smo posejali in kako so bili mladi sejančki tretirani. Ker ne bomo uporabljali kemičnih sredstev, bo mogoče kak sejanček tudi propadel. Najbolj močni pa bodo ostali in iz njih bomo vzgojili krepke sadike, ki jih bomo spomladi presadili na prosto.
Posevek, tako sadik, kot direktnih setev na prostem, v začetku prekrijemo z vrtno tkanino, ki je primerna zaščita pred morebitnimi nizkimi temperaturami. Te se lahko spomladi pojavijo še vse do konca aprila. Agrokoprena pa ščiti posevek tudi pred nekaterimi škodljivci.
Zastirke
V poletnih mesecih so rastline, pa naj bodo to vrtnine, cvetlice ali drevje, pogosto prizadete zaradi suše in zgodi se, da jim niti naknadno intenzivno zalivanje ne pomaga več. Ker moramo v tem času z vodo pravzaprav varčevati, raje tla že predhodno zaščitimo pred pretiranim izhlapevanjem z zastirko iz organske ali umetne snovi. Za prekrivanje najpogosteje uporabljamo pokošene ostanke trave, listje plevela, krompirjevko, listje z zelenjavnih gred, časopisni papir, slamo ali žaganje.
Organske zastirke so za vodo prepustne, zato zalivamo kar preko njih. Zastirka je koristna tudi kot varstvo pred pleveli, saj zavira njihovo rast.
Kako se lotimo zastiranja tal
- Če uporabimo zastirko prezgodaj spomladi, ko so tla še hladna, preveč vlage lahko povzroči gnitje korenin.
- Topla tla zastiramo predvsem v pozni pomladi, ko še niso pretirano segreta.
- Gredice s poletno zelenjavo zastiramo konec junija, da preprečimo poletno izsuševanje tal in obdržimo primerno talno temperaturo.
- Zaradi boljšega kroženja zraka, naj se zastirka rastlin ne dotika.
- Najboljši čas za zastiranje je takoj po dežju.
- Organsko zastirko pustimo na površini tudi čez zimo. Pod njo bodo živahno delovali deževniki in koristni mikroorganizmi, ki jo bodo pretvorili v rodoviten humus.
VRTNI POMOČNIKI
Koristne rastline
Mnoge rastline v vrtu delujejo kot pomočniki v boju proti različnim škodljivcem in boleznim.
Najbolj znan primer je mešana setev čebule in korenčka, ki se medsebojno varujeta pred čebulno in korenjevo muho. Nekatere rastline pa pomagajo v vrtu tako, da določene škodljivce privabljajo, na primer kapucinka ki privablja listne uši in jih na ta način odvrača od ostalih rastlin. Proti polžem je učinkovit tagetes, ki jih privablja, tako da ne gredo na druge vrtnine, voluharja pa s svojim vonjem odganja cesarski tulipan, zato naj ne manjka v nobenem zelenjavnem vrtu.
Koristne živali
Čeprav jih ne vidimo pogosto, so ti mali pomočniki lahko v vrtu zelo koristni. Jež, na primer se hrani s polži, ogrci, črvi in mišmi, krti imajo prav tako radi črve, žuželke, pa tudi polže in ko opazimo v vrtu krtino se moramo zavedati, da je krt naš prijatelj in ne sovražnik.
Ptice se hranijo z žuželkami, ušmi in gosenicami zato poskrbimo, da ne bodo ostale lačne tudi pozimi, ko njihove hrane v vrtu primanjkuje.
Krastača je aktivna zvečer in ponoči, ko se prehranjuje z različnimi žuželkami, pajki, črvi in polži. Kot vse dvoživke, potrebuje mlako, kjer se spomladi razmnožuje, poleti pa jo najdemo tudi v bolj oddaljenih delih vrta.
Stonoge živijo v zgornji plasti tal, skrivajo pa se tudi pod kamni in različnimi lesnimi odpadki. Mnoge med njimi so v vrtu koristne, aktivne pa so ponoči, ko plenijo množico majhnih talnih škodljivcev in njihovih jajčec.
Pikapolonice se večinoma hranijo z ušmi, nekatere pa tudi s kaparji, pršicami in drugimi škodljivimi insekti. Ličinke pikapolonic niso tako opazne, kot odrasle živali, so pa prav tako pomembni uničevalci uši in drugih škodljivih insektov. Ličinka pikapolonice lahko, preden se zabubi, poje od 200 do 400 uši.
