Trata nam v poletnih mesecih nudi prostor za številne dejavnosti – piknike, sončenje, igranje … Da bo lepa in čvrsta ostala vse do jeseni, tudi v bolj sušnih dneh, pa je potrebno da se z njo tudi malo ukvarjamo.

ZALIVANJE NI ODVISNO SAMO OD VREMENA

Dolgotrajna poletna deževja nam bodo to opravilo seveda precej olajšala, vendar pa je zalivanje odvisno tudi od tipa tal. Zato je že pri načrtovanju nove trate pomembno, da po potrebi tla ustrezno izboljšamo. Preveč težkim in ilovnatom tlem dodajamo mešanico mivke, prsti in šote, prelahkim, skozi katera voda prehitro odteka, pa dodamo kompost.

Trato zalivamo zjutraj

S tem bo zmanjšano izhlapevanje, pa tudi travne bilke bomo zaščitili pred ožigi, ki se lahko pojavijo v močnem soncu. Pri večernem zalivanju voda ne izhlapi dovolj hitro s travnih bilk in trata je bolj dovzetna za glivična obolenja.

Zalivamo temeljito in poredko

Ker je pomembna količina vode, ki jo namenimo trati, bo pri takšnem zalivanju trava razvila bolj globoke korenine kot večina plevelov in v suši bodo pleveli tisti, ki bodo najprej propadli. Najbolje je, da si omislimo kar travni razpršilec, ki površino tudi enakomerno omoči. V suši seveda zalivamo temeljito vsak dan, saj voda zelo hitro izhlapeva.

Napake pri zalivanju

Kaj se zgodi, če trato zalivamo pogosto in takrat v majhnih količinah? Rahlo in pogosto zalivanje bo, namesto trav s podzemnimi pognjki, vzpodbudilo rast plazečih trav. Plazeče trave pa na travniku niso zaželene, saj se med seboj prepletajo in tako onemogočajo dostop vode in zraka v tla. Razen tega bo ob pogostem in kratkotrajnem zalivanju večina travnih korenin »obstala« v zgornjih nekaj centimetrih tal in v vročem vremenu bo ta plast hitro presušena. S tem pa se bo posušila tudi večina trav.

TRAVE NE KOSIMO PO URNIKU

Mlado travo prvič kosimo, ko je visoka približno sedem centimetrov, na višino 4-5 cm. Takšna naj bo tudi višina košnje starejše trave poleti, medtem ko bomo jeseni višino znižali na 3-4 cm. Kosimo v suhem vremenu, rezila kosilnice naj bodo ostra, saj se s tem izognemo puljenju  trave.

Priporočen čas košnje je, ko je trava za tretjino višja od priporočene višine. V toplem in deževnem vremenu bo trava rasla hitreje, zato jo bomo takrat kosili bolj pogosto. V sušnih obdobjih pa to ne bo potrebno. V različnih klimatskih in vremenskih pogojih je hitrost rasti trave različna, zato bo tudi pogostost košnje različna. Namen košnje namreč ni le v tem, da ohranjamo travo kratko, temveč je pravilna košnja pomembna tudi za razvoj močne in goste trave, ki je dovolj visoka, da njeni listi zagotavljajo zadostno oskrbo s hranili in dovolj nizka, da travnik izgleda privlačen.

Travo kosimo zgodaj dopoldne, ko se posuši jutranja rosa, ali zvečer, saj opoldanska vročina vpliva stresno na travne bilke.

Kaj pa travni ostanki?

Travne ostanke lahko pustimo na tleh. S tem vračamo organsko snov in hranila nazaj v zemljo, poleg tega pa travni ostanki ščitijo tla pred premočnim izhlapevanjem. Odkos lahko tudi kompostiramo ali pa ga uporabljamo za prekrivko zelenjavnih gredic.

Z gnojenjem počakajmo do septembra

Najbolje je, da zadnje gnojenje trate opravimo v juniju, pred poletno vročino, nato pa spet gnojimo septembra. Prevsem v vročih poletnjih namreč gnojilo lahko na trati povzroči tudi ožige.