Lep dan je kot nalašč za sajenje novih okrasnih rastlin v vrtu. A katere izbrati, ko pa jih je toliko? Veliko je takih, ki nam z lepimi listi delajo veselje vse do pozne jeseni in med njimi gotovo ne smemo prezreti japonskih javorjev.
Japonski javorji
Acer japonicum »Aconitifolium« se razraste v obliki grma ali nizkega drevesa s kratkim deblom in pokončno razprto krošnjo. Večkrpi listi so zelo elegantni. Med letom so zeleni, jeseni pa svetleče oranžno rdeči do ognjeno vinsko rdeči. Drevo zraste 3 do 5 metrov visoko. Če raste na samem, meri krošnja starega japonskega javorja v širino več kot v višino. Za japonske javorje je značilno, da ne prenašajo apnenih, slabo prepustnih in zbitih tal, zato ga posadimo v rodovitna, s hranili in humusom dobro založena tla. Izberemo odcedna tla v svetli senci, kjer je drevo zavarovano pred opoldanskim soncem. Omenjena sorta se pomladi zgodaj olista, zato obstaja nevarnost pozebe, ki jo povzročijo pozne pomladanske slane.
Acer shirasawanum 'Aureum' ponekod še vedno imenujejo A. japonicum »Aureum«, zato srečamo grm, oziroma drevo pod obema imenoma. Bledo rumeni do rumeno zeleni isti so veliki največ 8 cm. V jeseni popestrijo rumeno barvo oranžni in rdeči odtenki. Srednje velik grm, zraste 2,5 do 4,5 metra v višino in širino. Star javor pa lahko meri v širino več kot v višino. Nežni rumenkasti listi so občutljivi na sončne ožige, pa tudi sicer zato ga sadimo v svetlo senco. Ker ima plitve korenine, moramo tla pred sajenjem dobro pripraviti. Pomembno je, da z mešanico namočene šote in zrelega komposta obogatimo vrhnji sloj tal. Tla morajo biti dobro odcedna in vedno dovolj vlažna.
Pahljačasti javorji
Acer palmatum imenujemo pahljačasti, japonski ali japonski pritlikavi javor. To je počasi rastoče drevo z več debli ali pa drevesu podoben grm. Krošnja je v začetku kroglasta, staro drevo ali grm pa ima dežnikasto obliko. V višino zraste 5 do 7 metrov visoko. Prav toliko zavzame v širino. V jeseni postanejo listi svetlo oranžni do rdeči. Tla na sončnih legah zaradi plitvih korenin vsako leto znova pokrijemo s kompostom, dodamo lahko tudi okrasno lubje. Na kamnitih kotičkih izberemo kamne. Javorji, ki pripadajo vrsti A. palmatum, lepo uspevajo na dobro propustnih, rahlo kislih tleh, ki jim ne manjka vlage. Ne rastejo pa na zbitih, težkih in mokrih tleh. Tam se rade pojavijo različne glivične bolezni, pa tudi poškodbe zaradi mraza.
Javorji, ki imajo vedno rdeče liste, ne le jeseni, so po vrtovih zelo priljubljeni. Tak je Acer palmatum 'Atropurpureum'. Glede tal in lege velja enako kot za vrsto A. palmatum. Razraste se v obliki grma, ki seže 3 do 5 metrov visoko. Temno rdeči listi, postanejo v jeseni svetlo rdeči. Zanimiva je tudi sorta 'Deshojo', ki zraste nekoliko nižje (okoli 3 metre). Močno nacepljene liste ima A. palmatum 'Dissectum', ki je znan kot majhen, ploščat, z dežnikasto obliko, okoli 2 metra visok grmiček. Raste počasi, v širino pa lahko seže tudi do 3 metre. Svetlo zeleni listi postanejo v jeseni živahno rumeno oranžni. Vedno rdeče liste, ki so sprva rjavo rdeči, poleti pa dobijo bronasto zelenkaste odtenke, ima A. palmatum 'Dissectum Atropurpureum'. V jeseni postanejo močno nacepljeni listi ognjeno rdeči.
Rdeči javor
Kdor želi visoko drevo, ki bo v jeseni zelo barvito, naj se odloči za enega izmed rdečih javorjev (Acer rubrum). Seveda moramo imeti na vrtu veliko prostora, saj zraste drevo v višino 10 metrov in več. Listi rdečega javorja so med letom na zgornji strani temno zeleni, na spodnji pa modrikasto beli. Jesen prinese rumene, oranžne in živahno rdeče barve. Rdeči javor dobro uspeva na rahlo kislih do nevtralnih tleh, ki so bogato založena s hranili tudi v vrhnjem sloju. Drevo ima namreč plitve korenine, ki segajo v širino. Izogibati se moramo zbitih in težkih tal ter zelo vetrovnih leg. Na apnenih in suhih tleh je jesenska barvitost listja zelo revna. Sicer pa je drevo odporno na mraz in nekoliko občutljivo na poletno vročino. Posadimo ga na sončno lego, ki ni izpostavljena vročemu opoldanskemu soncu.
